Dobrodošli na naših spletnih straneh.
celje zgoraj6

MAŠNIŠKO POSVEČENJE 2014
GORNJI GRAD 29. 6. 2014

Pozdrav na začetku maše
Drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
   Cerkev v Sloveniji in še na poseben način celjska škofija in z njo Salezijanska družba se veseli v Gospodu, ko sprejema, vas, dragi novomašniki: Marko Rakun iz župnije Rečica ob Savinji, Ivan Hrastnik iz nadžupnije Laško, Janez Suhoveršnik, član salezijanske družbe doma iz sosednje župnije Nova Štifta, in Primož Korošec, član salezijanske družbe, doma iz župnije Šmartno v Tuhinju, ki že leži v ljubljanski nadškofiji. Z vami, dragi novomašniki, se veselijo najprej vaši domači, vaši starši, sorodniki in prijatelji; vaše domače župnije, od koder prihajate. Z vami se veselijo vaši domači duhovniki, prijatelji, sošolci, profesorji Teološke fakultete in vzgojitelji v Bogoslovju in tudi verniki iz župnij, kjer ste že kot diakoni usmerjali prve korake v dušnopastirsko službo.
   Mašniško posvečenje je navadno v stolnici, ki je kot škofova cerkev duhovno središče in žarišče škofije. Letos smo napravili izjemo. Papež Frančišek bi rekel, »da smo šli naproti ljudem«, ko smo uresničili željo novomašnikov in njihovih domačih, ko domala vsi prihajate iz župnij, ki so blizu Gornjemu Gradu, in se vam zahvaljujemo, da ste držali besedo in tako praznično napolnili to veličastno gornjegrajsko katedralo. Posebej se zahvalimo vernikom iz nadžupnije Laško, ki so velikodušno sprejeli željo 3 novomašnikov in priromali v Gornji Grad. Hvala vam in vsem, ki so pripravili to slavje...
   V tem veselju in upanju, ki ga prinašajo naši novomašniki, pozdravljam tudi vse navzoče duhovnike, med njimi dekane, naddekane in še posebej močno zastopstvo duhovnikov in drugih sodelavcev iz salezijanske družine, skupaj z gospodom predstojnikom, inšpektorjem Salezijanske družbe v Sloveniji g. mag. Janezom Potočnikom, rojakom tukajšnje gornjegrajske župnije. Vse te okoliščine so nekoliko pripomogle, da je mašniško posvečenje v Gornjem Gradu. Prisrčna zahvala gospod inšpektor. Pozdravljam župnike župnij, iz katerih prihajajo novomašniki, diakone, sestre redovnice, bogoslovce in semeniščnike, ministrante, pevke in pevce na koru, združeni zbor domače župnije G. Grad, župnije N. Štifta in Rečica ob Savinji, predstavnike Zbora svetovalcev, Duhovniškega sveta, Pastoralne službe, Karitas, Molitvene zveze za duhovne poklice in drugih škofijskih ustanov... vsi smo bili že pred sv. mašo združeni v enodušni molitvi: Gospod, posveti te izbrane, da bodo duhovniki po Tvojem Srcu, da bodo zvesto hodili za Teboj in v vedno večji meri postajali dobri pastirji in usmiljeni Samarijani Božjemu ljudstvu.
   In zdaj odprimo srca božji milosti ter luči in moči Sv. Duha, ki vse prenavlja in nas vabi k novemu začetku. Če pa smo kaj dobrega opustili ali morda kaj slabega storili, obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti: Vsemogočnemu Bogu...

 

Homilija
   Dragi novomašniki, spoštovani starši in sorodniki naših novomašnikov, spoštovani gospod inšpektor, sobratje duhovniki, redovniki, diakoni, sestre redovnice, dragi bogoslovci, sestre in bratje v Kristusu!

   1. Duhovniško posvečenje obhajamo v času, ko svet in človeštvo še vedno vznemirja veliko stvari. Na vsakem koraku se srečujemo s posledicami svetovne gospodarske, družbene, socialne, pa tudi verske in moralne krize, ki vdira tudi v cerkvene ustanove, v naše župnije, pa tudi v naše domove in družine. Če k temu dodamo še hude naravne nesreče, vojne spopade ne le v Aziji in Afriki, ampak tudi sredi Evrope, je stanje zares zaskrbljujoče. Je pa v današnjem svetu, hvala Bogu, navzoče še drugo dogajanje. To dogajanje razodeva današnja slovesnost mašniškega posvečenja, to dogajanje razodeva praznično napolnjena gornjegrajska katedrala, vaši sijoči obrazi, dragi verniki in duhovniki, radostni in v Kristusa zazrti obrazi in pogledi naši novomašnikov, vse to pa razodeva, da je na svetu vedno, včeraj, danes in bo tudi jutri prisotno še drugo nadvse osrečujoče, tolažbe in upanja polno dogajanje in duhovno valovanje, ki ga je na ta svet prinesel Jezus Kristus, ki je v polnosti časov prišel na ta svet, ko je začel okoli sebe zbirati učence, izmed njih izbral 12 apostolov, jih posebej pripravljal na njihovo poslanstvo, ko so bili z njim, ko so videli njegova dela in poslušali njegove besede, in jih okrepljene z darovi Sv. Duha razposlal z mogočnim naročilom: »pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu, krščujte vse narode in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal... Ne bojte se, niste sami, jaz sem z vami vse dni, do konca sveta« (Mt 28,18-20)... In to Jezusovo mogočno naročilo se uresničuje že 2000 let in se bo v njegovi moči uresničevalo do Jezusovega drugega prihoda ob koncu časov... to je delo odrešenja, Božji načrt, ki svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pet 3,13).
   In vi, dragi novomašniki, danes vstopate v to skrivnostno dogajanje; po vas želi sam Jezus Kristus uresničevati delo odrešenja in posvečevati ta svet. Po vaši molitvi, po zgledu vašega duhovniškega življenja in še posebej pri obhajanju zakramentov in zakramentalov, zlasti pri obhajanju svete evharistične skrivnosti. Tu ste najbliže Kristusu, ko v moči zakramenta svetega reda duhovniško službo izvršujete v njegovi osebi – »in persona Christi« in ste z njim tako globoko povezani, da bo lahko po vas izgovarjal besede: »To je moje telo, ki se daje za vas; to je moja kri, ki se za vas preliva (prim. Mt 26,28). V moči svetega reda bo Jezus lahko po vas razodeval svoje usmiljenje »Jaz te odvežem od tvojih grehov« (prim. Jn 20,23) in tistim, ki so zašli, vračal božje prijateljstvo, dušni mir in pripravljenost za nov začetek in novo upanje.

   Zares, bratje in sestre, duhovništvo je neprecenljiv dar in hkrati veliko zaupanje, ki ga naš Odrešenik Jezus Kristus skazuje nam ljudem, ko nas vabi, da smo njegovi sodelavci pri tako pomembnem dogajanju, kot je odrešenje in posvečenje vsega stvarstva, pri tako pomembni nalogi, ki je ravno oznanjevanje evangelija, da bi vsi ljudje spoznali Jezusa Kristusa in imeli v njem polnost in bogastvo sedanjega in večnega življenja.

   2. Naloga ni lahka. Znani honduraški kardinal Maradiaga, ki ga je papež Frančišek izbral za koordinatorja Sveta 10 kardinalov, ki papežu pomagajo voditi Cerkev in je član salezijanske družine kot naša novomašnika Janez in Primož, je že pred leti napisal knjigo, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu in ima pomenljiv naslov »Kako oznanjati Boga v svetu in človeku, ki meni, da Boga ne potrebuje«. Kardinal ugotavlja, da mnogokrat prihaja do usodnega nesporazuma prav zato, ker Boga, ki se nam je približal po Jezusu Kristusu, ne znamo prav predstaviti, oznaniti, kar je povedal že Jezus Kristus, da o veri in krščanskem življenju ni dovolj le govoriti, ampak ga je treba živeti, izpovedovati in zanjo pričevati z deli dobrote, ljubezni, miru, prijateljstva, odpuščanja in sprave.
   Cerkev je v moči sv. Duha vedno skušala presojati znamenja časa in nanje odgovarjati z lučjo evangelija in z močjo Božje milosti, ki se rojeva v molitvi in pri obhajanju svetih skrivnosti. Tako je bila oktobra leta 2012 v Rimu škofovska sinoda, ki je bila posvečena novi evangelizaciji, to se pravi pogumnemu soočenju s vprašanji, kako oznanjati evangelij v današnjem svetu, ki ga sooblikujejo mnoge veri in evangeliju nasprotne sile in tokovi, ki mnoge ljudi vodijo, da živijo, kakor da Boga ni. Nova evangelizacija ima nalogo, da sredi te duhovne puščave odkriva vrelce žive vode, sledove razodetja, semena Božje besede in božjega delovanja. Sad tega božjega delovanja sta tudi vi, dragi novomašniki, je vaša pripravljenost, da postanete sodelavci tega skrivnostnega dogajanja, ki jo boste prav sedaj izrazili s svojim 4 kratnim... »Hočem... hočem biti tvoj sodelavec za posvečenje sveta, za vse ljudi našega časa, za otroke, za mlade, za starejše za bolne, trpeče, osamljene, njim želim darovati svojo ljubezen...« Hočem z Božjo pomočjo. Obljubim, da bom zvest sodelavec pri delu odrešenja.

   3. Odločilna je zvestoba Jezusu Kristusu in pripravljenost služiti božjemu ljudstvu, biti z njim povezan ali kot pravi papež Frančišek v apostolski spodbudi »Evangelij veselja«... dober pastir mora »imeti duh po ovcah« (EV 24 ), jih mora poznati, z njimi živeti, z njimi deliti dobro in hudo, se zanje darovati, biti pripravljen zanje dati življenje. Bl. škof A. M. Slomšek je pri otvoritvi Visoke bogoslovne šole v Mariboru, 14. oktobra 1859, dejal, da morajo biti duhovniki »pii et docti« se pravi pobožni in učeni, trdno usidrani v Bogu in ustrezno pripravljeni na svoje poslanstvo, da bodo vedeli, kaj oznanjajo, kako oznanjajo in komu oznanjajo. Za to potrebno duhovno in pastoralno pripravo mora poskrbeti teološki študij in duhovna formacija, za katero naj poskrbita Bogoslovje in Teološka fakulteta, pa tudi domača župnija, družina in verno okolje. Vsem tem ustanovam smo hvaležni za njihovo službo za blagor božjega kraljestva, vendar se istočasno zavedamo, da ta zaklad vere in predanosti Kristusu in Božjemu ljudstvu nosimo v prstenih posodah (prim. 2 Kor 4,7), kot pravi apostol, ki se lahko tudi razbijejo, kar se žal tudi dogaja, zato moramo nenehno skrbeti za našo duhovno in pastoralno kondicijo, zato se bomo sedaj skupaj priporočali našim prijateljem, vzornikom in priprošnjikom, svetnikom in svetnicam božjim, ko bomo molili litanije vseh svetnikov in poklicali tudi naše krstne zavetnike, še posebej zavetnike naših novomašnikov, sv. Marka, sv. Janeza Nepomuka, Sv. Primoža, pa tudi sv. Janeza Boska, in danes na slovesni praznik apostolskih prvakov še posebej sv. apostola Petra in Pavla, ki sta tudi prehodila zanimivo duhovno pot. V začetku je bilo veliko težav. Peter, ki ga je Jezus postavil za prvaka apostolskega zbora, je imel najboljši namen, pa je v času preizkušnje sramotno klonil, ko je pred deklo zatajil svojega Gospoda. Toda Gospodov pogled ga je ujel in ozdravil, tako da je pozneje imenitno zastopal apostolski zbor in v imenu vseh izpovedal: »Ti si Kristus, sin živega Boga« (prim. Mt 16,16) in ko je ob Jezusovem evharističnem govoru nastala kriza v apostolskem zboru in so mnogi odhajali, Peter na Jezusovo vprašanje »Hočete oditi tudi vi?« (prim. Jn 6, 67) odgovarja: Gospod, h komu pa naj gremo. Samo ti imaš besede večnega življenja in mi vemo, da si ti Kristus, Božji Sin (prim Jn 6,67-69).
   In Pavel, prej Savel, je tudi imel veliko problemov. V zmotnem prepričanju je celo preganjal Jezusove učence, ker je mislil, da zavračajo in napačno razlagajo starozavezno postavo in preroke. Potreben je bil poseben poseg, globoko srečanje z Jezusom na poti v Damask, da je Savel postal Pavel in ga je to srečanje z Jezusom tako prevzelo, da se je ves posvetil oznanjevanju evangelija in izpovedal: »Meni je življenje Kristus; ničesar me ne bo ločilo od ljubezni Božje, ki se mi je razodela v Jezusu Kristusu.« (prim Rim 8, 35).

   Tudi vi, dragi novomašniki, ste se skrivnostno srečali z Jezusom Kristusom v dosedanjih letih Vašega življenja, posebej v letih teološkega študija. Tako boste tudi vi vedno globlje doživljali dar duhovništva in z besedo in dejanji in vašim življenjem izpovedovali: Hvala ti, Gospod, da si me poklical. Ničesar me ne bo ločilo od ljubezni Božje, ki se mi je razodela v Jezusu Kristusu in v njegovi Cerkvi. Čim globlja in čim bolj predana bo vaša zvestoba Jezusu Kristusu in njegovi Cerkvi, tem v večji meri boste preroki in glasniki novega sveta, ki ga prežarja skrivnost Gospodovega učlovečenja in odrešenja.
   In na tej poti niste sami. Kakor je rečeno za Petra, da je Cerkev zanj neprenehoma molila, ko je bil v stiski (prim. Apd 12,5), tako bo tudi Božje ljudstvo spremljalo in podpiralo vas na duhovniški poti. Tu so vaši starši, domači, sorodniki in prijatelji, tu smo mi duhovniki, ki smo povezani v bratski skupnosti in v molitvah, še posebej pri maši in molitvenem bogoslužju. Tu so redovniki, redovnice in množice znanih in neznanih molivk in molivcev, tu so otroci in mladi, še posebej člani različnih duhovnih gibanj in ustanov Bogu posvečenega življenja. Tu se uresničuje tista temeljna podoba Cerkve, ki jo srečamo že v apostolski dobi, ko so se Jezusovi učenci zbirali v molitvi, skupaj z Marijo, Jezusovo materjo, v pričakovanju Svetega Duha (prim. Apd 1,14).

   Dragi novomašniki,
sobratje duhovniki in redovniki, sestre in bratje v Kristusu!
   Danes se veselimo v Gospodu, ko tu, v Gornjem gradu sprejemamo 4 novomašnike in skupaj s Cerkvijo v Sloveniji hvalimo Gospoda za 7 letošnjih novomašnikov. Ne moremo pa slovesno obhajati tega mašniškega posvečenja, ne da bi se vprašali, kaj bo drugo leto in naslednja leta, ko se nam obeta zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnih poklicev in bomo v celjski škofiji brez novomašnika. Položaj je zaskrbljujoč, ni pa brezupen. Ni brezupen, ker imamo vas, drage molivke in molivci, dragi apostoli duhovnih poklicev.
   Vsi, ki smo tu zbrani, vemo, da Gospod tudi danes kliče fante in dekleta: »Pridi, hodi za menoj »(prim. Mt 9,9) v duhovniškem, redovniškem ali misijonarskem poklicu. In ko mladi, ki ste tukaj navzoči, zaslišite ta glas, ga nikar ne utišajte, nikar se ne izmikajte, ampak recite: »Gospod, tukaj sem, pošlji mene« (prim. Iz 6,8) kot so to storili naši novomašniki.
   Naj bo zato letošnje mašniško posvečenje zahvala in hkrati tudi velika spodbuda vsem molivkam in molivcem za duhovne poklice, naj bo zahvala in spodbuda vsem, ki sodelujejo v pobudah Centra za duhovne poklice in Škofijske molitvene zveze za duhovne poklice (prim. molitveni maraton) Namesto klasičnega iskanja duhovnih poklicev bomo po vzoru Jezusa Kristusa stopili tudi na še neizhojena pota, ki jih predvideva Krovni dokument pastoralne prenove (prim. PIP 76-79) in bomo nove duhovne poklice po vzoru Jezusa Kristusa iskali tudi sredi vsakdanjih opravil, če je treba tudi v sumljivi družbi, kakor se je zgodilo cestninarju Leviju, ki ga je Gospod poklical in je iz njega nastal evangelist Matej (prim. Mk 2,13-14).
   Dragi novomašniki, dragi mladi sodelavci za Božje kraljestvo, smo tik pred ciljem, ki pa je v resnici nov začetek. Kakor nekoč apostola Petra, bo Gospod tudi vas na mnogotere načine klical in vpraševal:
Janez, Marko, Ivan in Primož, ali me ljubiš? (prim. Jn 21,17). Prepričan sem, da boste vedno odgovorili, kakor nekoč apostol Peter: Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim (prim. Jn 21,19). Zaupajte. Gospod je z vami. Tudi vi bodite z njim. Amen.

+Stanislav Lipovšek, celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije

Naslov:
Prešernova ulica 23
3000 CELJE

Uradne ure:
ob delovnih dneh -
od ponedeljka do petka
od 9. do 12. ure

 

 

ŠKOFIJA CELJE

Telefon:
059 080 600

Faks:
059 080 609

E-naslov:
ordinariat@skofija-celje.si