Dobrodošli na naših spletnih straneh.
celje zgoraj6

skof1
Sobratje duhovniki, sestre in bratje v Kristusu!

Poslušali smo božični evangelij, ki Jezusovo rojstvo, njegov skrivnosten prihod na svet, postavi v določen prostor in čas. Evangelist Luka z natančnostjo zgodovinarja poroča: »Tisti čas je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. Šla sta tudi Jožef in Marija iz Galileje v Davidovo mesto Betlehem. Ko sta bila tam, se je dopolnil čas poroda. In rodila je sina prvorojenca in ga položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču« (prim. Lk 2,1-7). Ti zgodovinski podatki so važni, niso pa najvažnejši. Najvažnejše je tisto, kar so naredili pastirji, ki so na angelsko sporočilo odhiteli v Betlehem, kjer jih je obsijala Gospodova svetloba (prim. Lk 2,15-16).
Naj v tej milostni noči tudi nas obsije nebeška svetloba kakor je obsijala pastirje v prvi božični noči, da bomo tudi mi zaslišali in vstopili v radostno sporočilo božične noči: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki je za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2, 10-11). In svetonočno bogoslužje to oznanilo, ta dogodek iz preteklosti, postavlja v sedanjost in omogoča, da to sporočilo nagovarja ljudi našega časa in najprej nas, ki smo tukaj zbrani. Kako je to mogoče?
1. Jezus je postavil posebna znamenja svoje navzočnosti med nami. To so sveti zakramenti, sveta znamenja njegove navzočnosti, ki tistemu, ki veruje, omogočajo, da isti Kristus, ki je v sveti betlehemski noči prišel med nas, isti Kristus, ki je zbiral okrog sebe svoje učence in jim oznanjal evangelij, isti Kristus, ki je nekoč v Palestini hodil okrog in dobrote delil; isti Kristus tudi danes uresničuje svoje delo odrešenja sredi med nami, v moči njegovega naročila: »To delajte v moj spomin...(prim. 1 Kor 11,24)...in zagotovila »ne bojte se, jaz sem z vami vse dni, do konca sveta...« (prim. Mt, 28,20).
V moči tega Jezusovega naročila, ki ga je Jezus dal učencem pri zadnji večerji, v moči njegovega zagotovila, da ostane z nami vse dni do konca sveta, smo tudi mi sedaj zbrani pri svetonočnem bogoslužju in v veri v Jezusa podoživljamo njegovo rojstvo, njegovo božično skrivnost, ki ima čisto določene zgodovinske okvire, kot smo slišali v božičnem evangeliju.

Ta luč, ta svetloba iz Betlehema, na poseben način sije na vesoljno Cerkev, ki se je skupaj s papežem Frančiškom znašla v močnem duhovnem vrtincu med sinodo o novi evangelizaciji, ki je bila lani, in sinodo o družini, ki bo prihodnje leto in želita biti odgovor na proces razkristjanjevanja, ki je zajel Evropo in še mnoge druge dežele in pokrajine po svetu in se kaže predvsem v načinu življenja, kakor da Boga ni. Vprašanje je zelo zapleteno, ker se tu soočamo z mnogoterimi družbenimi in duhovnimi tokovi, ki soustvarjajo tako imenovano postmoderno kulturo, ki veri in evangeliju ni naklonjena.
Eden izmed odgovorov na ta vprašanja je nova evangelizacija, ki obsega prizadevanja Cerkve, da tudi v tej »duhovni puščavi« v moči Sv. Duha odkriva »sledove razodetja« in »semena Božje Besede«, ki obetajo duhovno pomlad in vabijo k novemu začetku. To novo rast in vabilo k novemu začetku je na ravni vesoljne Cerkve pomenilo »Leto vere«, ki smo ga letos na praznik Kristusa Kralja zaključili, a je njegovo sporočilo vedno aktualno, saj je v bistvu vabilo, da vedno znova vstopamo skozi vrata vere in na novo odkrivamo neprecenljivi dar; lepoto in moč naše vere, ki smo jo prejeli pri krstu in jo moramo sedaj utrjevati, poglabljati in dograjevati pri vrelcih Božje milosti, ki so sveti zakramenti, po katerih Jezus uresničuje svoje delo odrešenja.
2. Obhajati Božič, vstopiti v luč, ki sije iz Betlehema, zato pomeni na novo odkrivati in zajemati moči iz teh studencev žive vode, iz teh studencev Božje milosti, da bo naša vera res živa, dejavna, vesela, privlačna in zveličavna.
In to se dogaja, sredi med nami. Ko mnogi tožijo, da nimajo časa, da ne morejo več moliti, pa na drugi strani ugotavljamo, da še nikoli nismo imeli toliko molitvenih skupin, kot jim imamo danes. Ko statistike marsikje beležijo upadanje nedeljnikov in različnih oblik verskega življenja, pa na drugi strani ugotavljamo, da še nikoli nismo imeli toliko različnih dejavnih sodelavcev pri bogoslužju, začenši od cerkvenih pevcev, do ministrantov, bralcev, izrednih delivcev obhajila in drugih sodelavcev. Res je, da klasične mladinske skupine upadajo, še nikoli pa nismo imeli toliko animatorjev in drugih voditeljev različnih pastoralnih skupin, kot jih imamo danes. Povsod se srečujemo z mnogimi problemi in težavami družinskega in zakonskega življenja, pa istočasno srečujemo vedno več mladih in družin, ki so odkrile moč, lepoto in pomen čiste mladosti in odgovorne priprave na družinsko in zakonsko življenje, pa tudi lepoto in pomen zakramenta sv. zakona, zakonske zvestobe ter lepoto in pomen večjega števila otrok, kot je lepo popisano v božični številki »Družine« na 4. in 5. strani.
To so pota in cilji nove evangelizacije, ki v naši domovini dobiva še posebno zanimive razsežnosti s Pastoralnim načrtom »Pridite in poglejte«, ki podobno kot »Leto vere« v luči in moči Sv. Duha spremlja in spodbuja življenje in delovanje Cerkve v naši domovini in želi pomagati, da bomo kristjani v večji meri luč sveta in sol zemlje (prim. Mt 5, 13-14)
Luč iz Betlehema, se zdi, prežarja v zadnjem času tudi dogajanja v naši družbi, ko so odgovorni uspeli uskladiti različna mnenja in iskati to, kar vodi iz krize in omogoča resnični duhovni in materialni blagor vseh državljanov. Tudi tu se začenja nova evangelizacija, ki se uresničuje v hoji za Kristusom, ki ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel in dal življenje v odkupnino za mnoge (prim.Mt 20,28).

3. Za službo Bogu in bližnjemu bomo imeli veliko priložnosti v novem letu, ki je pred nami. Prenovljeni v božični skrivnosti naj bi zvesteje stopili na pot Jezusa Kristusa, Dobrega Pastirja, ki je »hodil okrog in dobrote delil«
(prim. Apd l0,38).
Lepo se zahvaljujem vsem, ki imate odprte oči in čuteče srce za preizkušane in pomoči potrebne brate in sestre: še posebej se zahvalim prostovoljcem in sodelavcem župnijskih Karitas in vsem drugim cerkvenim in svetnim dobrodelnim ustanovam, ki znajo biti blizu pomoči potrebnim, pomagajo in vlivajo novo upanje.
Naj pota nove evangelizacije v nas razplamtijo ogenj, luč in moč Sv. Duha, ki prinaša mladostno svežino in duhovni polet, vabi k premisleku o prehojeni poti, pa tudi k novemu začetku v obnovljeni ljubezni do Boga in do bližnjega, v novi apostolski vnemi in gorečnosti, prav kakor pravi bl. škof Slomšek: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti«.
V tej obnovljeni ljubezni, veselju in novemu upanju božičnega praznika želi biti moje voščilo najprej zahvala vam, dragi duhovniki, redovniki, redovnice, diakoni, bogoslovci in vsi verniki po naših župnijah, ki »prenašate težo dneva in vročino« (prim. Mt l3,12); zahvala še posebej članom ŽPS, cerkvenim ključarjem, katehetom, katehistinjam in vsem, ki z veseljem in pripravljenostjo sodelujete pri pastoralni prenovi škofije, še posebej cerkvenim pevcem in pevkam, organistom in zborovodjem, ministrantom, bralcem in bralkam, članom in članicam molitvenih skupin in duhovnih gibanj in vsem drugim župnijskim sodelavkam in sodelavcem .
Moje božično voščilo izrekam vsem bolnikom, invalidom, starejšim in vsem trpečim bratom in sestram, ki vam je Dete v jaslicah še posebej blizu v tegobah betlehemskega hlevčka in pregnanstva.
Božični mir, veselje in upanje delimo z našimi krščanskimi brati in sestrami, ki z nami obhajajo božično skrivnost, z evangeličani in še posebej z pravoslavnimi, ki Božič obhajajo malo pozneje, po julijanskem koledarju.
Božični mir in veselje naj napolnjuje tudi vse kulturne, znanstvene, prosvetne, zdravstvene, gospodarske, socialne in družbene ustanove našega mesta in naše škofije.
V teh dneh smo še posebej blizu našim rojakom po svetu, našim misijonarjem, pa tudi duhovnikom in pastoralnim asistentom, ki so z vojaki na mirovnih misijah po širnem svetu. Njim je še posebej namenjeno božično sporočilo in voščilo.
Sestre in bratje v Kristusu! Naš Bog je Emanuel – Bog z nami. Tudi mi bodimo z njim; za vesele in blagoslovljene božične praznike in za srečno novo leto. To je moja želja, to je moje božično voščilo. Amen.

+ Dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof
apostolski administrator mariborske nadškofije

Naslov:
Prešernova ulica 23
3000 CELJE

Uradne ure:
ob delovnih dneh -
od ponedeljka do petka
od 9. do 12. ure

 

 

ŠKOFIJA CELJE

Telefon:
059 080 600

Faks:
059 080 609

E-naslov:
ordinariat@skofija-celje.si