»Posvečeno življenje, ki je ukoreninjeno v zgledu in nauku Gospoda Kristusa, je dar, ki ga Bog Oče po Duhu naklanja Cerkvi« (PŽ 1).

   Tudi v celjski škofiji živijo možje in žene, redovniki in redovnice, ki so v poslušnosti Očetovemu klicu izbrali posebno hojo za Kristusom, da bi se mu posvetili s čistim in nedeljenim srcem ter se izročili v službo Bogu in bratom. Po svojih karizmah sodelujejo pri poslanstvu Cerkve in pri obnovi družbe. S svojskim načinom življenja, z deli in z besedami, pričajo za Kristusa, kar je posebno poslanstvo vsakega redovnega življenja. Ker sodobni človek ne želi učiteljev, temveč pričevalcev, se člani različnih redovnih skupnosti trudijo, da bi živeli in delovali v skladu s karizmami, ki so jih prejeli od svojih redovnih ustanoviteljev. S preprostim načinom življenja v svojih skupnostih živijo v čistosti, uboštvu in pokorščini svojim redovnim predstojnikom ter z molitvijo kličejo blagoslov na vse Božje ljudstvo. V škofiji so navzoči:

Redovniki:

- dominikanci (Petrovče)

- frančiškani (v Sloveniji, samostan Nazarje),

- kapucini (v Sloveniji, v Celju),

- klaretinci (Frankolovo),

- lazaristi (v Sloveniji, v Celju in v Dobovi),

- minoriti (v Sloveniji, samostan v Olimju),

- salezijanci (v Sloveniji, v Celju; Šmartno v Rož. dolini s soupravo Ljubečna in v Sevnici)

Redovnice:

- frančiškanke brezmadežnega spočetja (Krško - črnogorska provinca),

- hčere krščanske ljubezni - usmiljenke (HKL v Celju),

- Institut frančiškank Marijinih misijonark (v Sloveniji, v Celju)

- Marijine sestre čudodelne svetinje (v Sloveniji, v Celju)

- klarise (samostan v Nazarjah)

- Sestre usmiljenke sv. Frančiška III. reda (Brežice - hrvaška provinca)

Svetne ustanove:

- Družina Kristusa Odrešenika (Logarska dolina)