Natisni

IMG 20190709 113538   Slovenska in hrvaška škofovska konferenca že vrsto let pripravljata skupno slovensko-hrvaško romanje, ki naj utrjuje medsebojne vezi in poživlja sodelovanje pri delu za božje kraljestvo.
   Letošnje, že sedmo srečanje slovenskih in hrvaških vernikov, bo v soboto, 19. oktobra 2019, v Krašiću, rojstni župniji bl. Alojzija Stepinca. Potekalo bo v duhu gesla: Pošlji delavce na svojo žetev, ki je vzeto iz Lukovega evangelija (Lk 10, 2). Slovenski odbor tvorimo predstavniki vseh šestih nad/škofij in KORUS-a, ki smo posebej zadolženi, da v svojih okoljih poskrbimo za animacijo in udeležbo na srečanju.
   Skupno geslo smo izbrali člani slovenskega in hrvaškega pripravljalnega odbora, ki smo se v mesecu juniju zbrali na skupni seji v Krašiću. Strinjali smo se, da obe Cerkvi potrebujeta nove duhovniške poklice. Zato bo letošnje srečanje prežeto z molitvijo za nove duhovniške poklice v Cerkvi na Slovenskem in Hrvaškem. Skupaj bomo molili za dar dobrih in svetih duhovnikov, ki bodo na priprošnjo bl. Alojzija Stepinca in v njegovem svetem zgledu našli spodbudo za oznanjevanje evangelija in za življenje po veri v zvestobi Kristusu in katoliški Cerkvi.
   Okvirni program srečanja je že določen. Slovesno somaševanje slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov bo ob 11. uri vodil zagrebški kardinal Josip Bozanić. Nagovor med mašo bo imel mariborski nadškof Alojzij Cvikl, na koncu slovesnosti bo ljubljanski nadškof Stanislav Zore hrvaške gostitelje povabil na osmo srečanje, ki bo, predvidoma, leta 2021 nekje v Sloveniji. Eden od naših članov je že predlagal, da bi to bilo Turnišče v soboški škofiji.
   Uvodni duhovni program v Krašiću, ki se bo začel ob 9.30, bodo pripravili bogoslovci iz zagrebškega in ljubljanskega semenišča. Bogoslužje bo potekalo na trgu pred cerkvijo. Pred ali po slovesnosti bo mogoče v cerkvi obiskati Stepinčevo kapelo, v župnišču pa si ogledati spominske sobe, kjer je kardinal živel v hišnem zaporu in tam tudi umrl.
   Kot je znano, je bl. Alojzij Stepinac zelo zaslužen za slovenske duhovnike, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno izgnali na Hrvaško. Kar 534 našim duhovnikom je našel zatočišče na župnijah zagrebške nadškofije. Največ jih je bilo iz tedanje mariborske škofije (preko 300), sledijo duhovniki iz tedanje ljubljanske škofije, potem pa še redovniki iz različnih skupnosti. »Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini mariborske škofije,« je zapisal nekdanji mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik, ki je bil tudi sam med izgnanimi duhovniki.
   Slovenski pripravljalni odbor prosi škofijske pastoralne službe, župnije in druge cerkvene ustanove, da v načrt jesenskih pastoralnih dejavnosti vključijo tudi slovensko-hrvaško srečanje v Krašiću, se nanj pripravljajo v molitvi in se ga tudi udeležijo v velikem številu. Isto velja tudi za redovne skupnosti, duhovna gibanja, različne molitvene skupine in duhovne pobude.
   Do jeseni bo pri založbi Družina izšel slovenski prevod zgodovinske knjige o vlogi bl. Alojzija Stepinca pri reševanju slovenskih duhovnikov, ki so bili izgnani na Hrvaško. To bo zelo zgovoren dokument, ki bl. Alojzija Stepinca postavlja v povsem drugačno luč, kot ga doslej poznamo v slovenski javnosti. Vse župnije, iz katerih so bili duhovniki izgnani na Hrvaško, bi jo morale imeti v svoji knjižnici.
   Za mariborsko metropolijo smo naprosili Agencijo Aritours, da je prevzela organizacijo romanja. Vsi župnijski uradi boste v teh dneh dobili posebno vabilo Pastoralnih služb, pa tudi vabilo in prijavnice Agencije Aritours in prijavnice za romanje. Naši gostitelji bodo v Krašiću po zelo ugodni ceni pripravili tudi domač prigrizek, da bo za vse poskrbljeno. Po srečanju v Krašiću bo možen obisk zagrebške stolnice in groba bl. kard. Alojzija Stepinca ali katere druge znamenitosti. 
Lepo se vam zahvalim za pripravljanost, razumevanje in sodelovanje in se veselim srečanja v Krašiču.

+ msgr. Stanislav Lipovšek, upok. celjski škof
predsednik Odbora za slov.-hrvaško srečanje