Škofija Celje je z imenovanjem novega celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška v ponedeljek, 15.3.2010, dobila svojega ordinarija. Do njegovega škofovskega posvečenja vodi škofijo še naprej apostolski administrator msgr. Jože Kužnik.

Življenjepis novega celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška

Msgr. Stanislav Lipovšek se je rodil 10. julija 1943 v Vojniku. Leta 1962 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Po mašniškem posvečenju 29. junija 1968 je odšel v mestno župnijo sv. Danijela v Celje, kjer je bil kaplan do leta 1972, ko ga je mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike na Papeškem visokošolskem zavodu sv. Anzelma v Rim, kjer je leta 1976 pridobil naziv doktorja liturgike. Med bivanjem v Rimu je bil gojenec Papeškega zavoda Teutonik.

   Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Leta 1978 je postal asistent in leta 1980 višji predavatelj za liturgiko na mariborski enoti Teološke fakultete. Asistent je bil do leta 1994, po tem pa je na isti ustanovi ostal honorarni profesor do leta 1998. Predaval je tudi na Škofijski orglarski šoli v Mariboru. Udeleževal se je liturgičnih in drugih tečajev, s svojim strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami pa je sooblikoval izdajanje novih liturgičnih knjig in vzgajal liturgične sodelavce.

   Med letoma 1981 in 1982 je bil duhovni voditelj v Bogoslovnem semenišču v Mariboru, , kjer je bogoslovce seznanjal z duhovnimi poudarki duhovniškega življenja ter jih spodbujal k živemu in dejavnemu obhajanju bogoslužja.

   Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika – vikarja, leta 1984 pa za stolnega župnika v Mariboru. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega birmovalca in člana Zbora svetovalcev Mariborske škofije, nato leta 1996 za tajnika Škofijskega odbora za pripravo papeževega obiska, leta 1999 pa za glavnega tajnika Odbora Slovenske škofovske konference za pripravo papeževega obiska in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Od leta 1999 je bil kanonik penitenciarij, član Nadškofijske komisije za cerkveno umetnost in vodja Nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. Leta 2001 je prejel častni naslov monsignorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborskega naddekanata.

   Kot vnet pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon (1989, 1999, 2009), tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) papeževega obiska v Mariboru. V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere je v župniji uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo Svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah. V duhu Konstitucije o bogoslužju, ki pravi, da je »cilj cerkvene glasbe čast Božja in posvečenje vernikov« (B 112), se je vse od vrnitve iz Rima dalje ukvarjal z vzgojo organistov in v ta namen vsako leto pripravil tečaj za organiste in veliko prispeval k ustanovitvi Škofijske orglarske šole v Mariboru.

   Njegovo pastoralno delovanje zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani. Odprtost do kulture in družbe odraža njegova organizacija pastoralnega foruma »Za blagor mesta« leta 2009.

   Msgr. Lipovšek je postulator postopka razglasitve za blaženo božje služabnice Cvetane Priol (1922–1973). Izdal je nekaj brošur in knjižic z življenjepisom in molitvijo za njeno beatifikacijo.

ŠKOFOVSKI GRB NOVEGA CELJSKEGA ŠKOFA in RAZLAGA GRBA

   Novoimenovani celjski škof msgr. dr. Stanko Lipovšek ima v svoj škofovski grb vključen grb celjske škofije, kar je bila nekdaj navada večine škofov v Cerkvi. Grb celjske škofije zavzema mesto v precedenčno prvem polju grbovnega ščita poznogotske španske oblike.
   Tu so znane tri zlate zvezde na modrem polju, ki označujejo slavno celjsko zgodovino, lahko pa jih tudi razumemo kot znamenje sv. Trojice ali treh kreposti: vere, upanja in ljubezni. Velikonočnica, ki v največjem obsegu raste na Slomškovi Ponikvi, simbolizira velikonočno skrivnost in nov začetek celjske škofije.
   Drugo polje je tudi deljeno in ustvarja ravnotežje ter barvno harmonijo s škofijskim grbom. Na modrem polju je zlat kristogram, ki je heraldični posnetek kristograma iz konca 4. stoletja, ki so ga našli v Vipoti nad Pečovnikom in je priča začetkov krščanstva na celjskem področju. Pomeni Kristusovo delo odrešenja, ki nekoč, danes in jutri prinaša mir, spravo, prijateljstvo in sodelovanje. Lipov list na zlatem polju izhaja iz škofovega priimka Lipovšek, simbolizira pa tudi lipo kot narodno drevo ter slovensko in slovansko (Ciril in Metod) duhovno in kulturno dediščino.
   Grbovnemu ščitu je v ozadju dodan še t.i. križ za procesijo (zlat, zgornji trije kraki tvorijo Mavricijev križ, vsak krak ima na koncu rdeč okrogel rubin, prav tako sečišče križeve vertikale in horizontale), ki kaže na to, da gre za grb škofa. To poudari zelen galero, iz katerega izhaja na vsaki strani po šest zelenih cofov. Pod grbovnim ščitom je zelen trak s škofovskim geslom: V LJUBEZNI IN RESNICI oz. v latinski inačici: IN CARITATE ET VERITATE. Škofovsko geslo se navdihuje v svetopisemskih besedah, vzetih iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 4,15) in po tretji okrožnici papeža Benedikta XVI. » Ljubezen v resnici«.

dr. Tadej Jakopič,
vodja cerkvene heraldike pri HGV društvu Heraldica Slovenica